Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Moja zgodba

VEČ ...|15. 12. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 2

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 2

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.

spominpolitikaAlojz RebulaTomaž SimčičMarij MaverMojca PetarosErika Jazbar

Moja zgodba

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 2

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.

VEČ ...|15. 12. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 2

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaTomaž SimčičMarij MaverMojca PetarosErika Jazbar

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 7. 2024
Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

infopogovorpapežtrst

Informativni prispevki

Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

VEČ ...|11. 7. 2024
Ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen?

Med delegati na 50. Socialnem tednu v Trstu je bil v imenu Slovenske prosvete tudi, predsednik slednje Tomaž Simčič, ki je izjemno aktiven v javnem življenju slovenske manjšine v Italiji ter v svetu laiških združenj v sklopu tržaške škofije. ZA naš radio je spregovoril o Socialnem tednu in obisku papeža Frančiška v Trstu.

Radio Ognjišče

infopogovorpapežtrst

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 7. 2024
Mozaik dneva dne 9. 7.

  • Izdano oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur.
  • Janša o novem političnem sodnem procesu - tokrat na celjskem sodišču.
  • Tomaž Simčič o tem, ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen.
  • Infektologinja dr. Mateja Logar za Radio Ognjišče o okužbah z ošpicami.

Mozaik dneva dne 9. 7.

  • Izdano oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur.
  • Janša o novem političnem sodnem procesu - tokrat na celjskem sodišču.
  • Tomaž Simčič o tem, ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen.
  • Infektologinja dr. Mateja Logar za Radio Ognjišče o okužbah z ošpicami.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 9. 7.
  • Izdano oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur.
  • Janša o novem političnem sodnem procesu - tokrat na celjskem sodišču.
  • Tomaž Simčič o tem, ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen.
  • Infektologinja dr. Mateja Logar za Radio Ognjišče o okužbah z ošpicami.
VEČ ...|9. 7. 2024
Mozaik dneva dne 9. 7.
  • Izdano oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur.
  • Janša o novem političnem sodnem procesu - tokrat na celjskem sodišču.
  • Tomaž Simčič o tem, ali je 50. Socialni teden, ki se ga je v Trstu udeležil tudi papež Frančišek dosegel namen.
  • Infektologinja dr. Mateja Logar za Radio Ognjišče o okužbah z ošpicami.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

VEČ ...|29. 12. 2023
Nagrada je vsekakor šla v prave roke

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 12. 2023
Alenka Veber v DSI

Stalnica Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so ponedeljkovi večeri v Peterlinovi dvorani. O tem je med drugim spregovoril naš sobotni gost, Sergij Pahor, ki je bil predsednik društva kar 47 let. Ponedeljkovi večeri v dvorano na ulici Donizzeti v Trstu vedno privabljajo širok krog poslušalcev in predavateljev, z obeh strani meje. Nocoj Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja srečanje s publicistko in etnologinjo Alenko Veber na temo: Svetloba v temi: moj adventni pogled skozi mamino demenco. Večer, ki se bo začel ob 20.30, bo z glasbenimi vložki obogatil prof. Tomaž Simčič. 

Alenka Veber v DSI

Stalnica Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so ponedeljkovi večeri v Peterlinovi dvorani. O tem je med drugim spregovoril naš sobotni gost, Sergij Pahor, ki je bil predsednik društva kar 47 let. Ponedeljkovi večeri v dvorano na ulici Donizzeti v Trstu vedno privabljajo širok krog poslušalcev in predavateljev, z obeh strani meje. Nocoj Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja srečanje s publicistko in etnologinjo Alenko Veber na temo: Svetloba v temi: moj adventni pogled skozi mamino demenco. Večer, ki se bo začel ob 20.30, bo z glasbenimi vložki obogatil prof. Tomaž Simčič. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Alenka Veber v DSI

Stalnica Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so ponedeljkovi večeri v Peterlinovi dvorani. O tem je med drugim spregovoril naš sobotni gost, Sergij Pahor, ki je bil predsednik društva kar 47 let. Ponedeljkovi večeri v dvorano na ulici Donizzeti v Trstu vedno privabljajo širok krog poslušalcev in predavateljev, z obeh strani meje. Nocoj Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja srečanje s publicistko in etnologinjo Alenko Veber na temo: Svetloba v temi: moj adventni pogled skozi mamino demenco. Večer, ki se bo začel ob 20.30, bo z glasbenimi vložki obogatil prof. Tomaž Simčič. 

VEČ ...|18. 12. 2023
Alenka Veber v DSI

Stalnica Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so ponedeljkovi večeri v Peterlinovi dvorani. O tem je med drugim spregovoril naš sobotni gost, Sergij Pahor, ki je bil predsednik društva kar 47 let. Ponedeljkovi večeri v dvorano na ulici Donizzeti v Trstu vedno privabljajo širok krog poslušalcev in predavateljev, z obeh strani meje. Nocoj Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja srečanje s publicistko in etnologinjo Alenko Veber na temo: Svetloba v temi: moj adventni pogled skozi mamino demenco. Večer, ki se bo začel ob 20.30, bo z glasbenimi vložki obogatil prof. Tomaž Simčič. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 12. 2024
O razmerah v zdravstvu in politiki ter vojnih žariščih

Leto, ki se izteka je bilo zelo pestro. Stavka zdravnikov še kar traja, politično ozračje je razgreto, prav tako smo pričam številnim vojnim žariščnem po svetu. O tem smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« spregovorili z zdravnico in mestno svetnico dr. Tino Bregant in duhovnikom Milanom Knepom.

O razmerah v zdravstvu in politiki ter vojnih žariščih

Leto, ki se izteka je bilo zelo pestro. Stavka zdravnikov še kar traja, politično ozračje je razgreto, prav tako smo pričam številnim vojnim žariščnem po svetu. O tem smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« spregovorili z zdravnico in mestno svetnico dr. Tino Bregant in duhovnikom Milanom Knepom.

Radio Ognjišče, Alen Saliović

politikazdravstvoinfosvpm

Svetovalnica

VEČ ...|17. 12. 2024
Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

Peka potice

Prazniki so pred vrati, zato smo se lotili peke. Pripravili smo drožni nastavek, razkrili kakšno skrivnost dobre orehove potice in posebnosti božičnega kruha. Z nami je bil mojster priprave dobrot iz droži Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

pekakulinarikapoticadrožibožični kruhsvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 12. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. december 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. december 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2024
Jasličar Drago Kozinc

Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.

Jasličar Drago Kozinc

Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.

Jože Bartolj

spominživljenjeDrago KozincDruštvo jasličarjev SlovenijejasliceGibanje potVinko Kobal

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 12. 2024
Kmetijstvo je varuh okolja in narave!?

V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.

Kmetijstvo je varuh okolja in narave!?

V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Od slike do besede

VEČ ...|17. 12. 2024
Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Mateja Subotičanec

knjigavzgojarazvoj

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 12. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|17. 12. 2024
Zasidran v veri

»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.

Zasidran v veri

»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.

Tadej Sadar

veraosamljenostodnosi